Draga 2025

10:00

Predavatelja:

Dra/oga mladih

Vsak človek potrebuje ugodje in teži za dobrim počutjem. Občutek, da je lepo in prijetno, je naraven ter uravnava mnoga posameznikova dejanja in prizadevanja. Vsakdo ima pravico do dobrega počutja. Vendar pa je ugodje mogoče doseči na različne načine: eni so spodbudni, prijetni, zdravi, celo ustvarjalni in lahko prav koristni, drugi pa utegnejo biti škodljivi ali celo nevarni – in sem spadajo mamila. Zakaj mamila privlačijo predvsem mlade in kako vplivajo na posameznika ter družbo okoli njega? To sta temeljni vprašanji, okrog katerih se bo vrtela razprava na Dragi mladih.

16:30

Predavatelji:

Izzivi sobivanja

Naša sodobna družba in svet se vsak dan znova srečujeta z vprašanjem, kako najti skupno pot, tudi tam, kjer so izkušnje težke, pogledi različni, rane še žive. Gostje prvega panela Drage 2025 bodo iz različnih zornih kotov spregovorili o sobivanju v različnosti (narodov in pripadnosti), o premostitvi razlik v mišljenju, pa tudi o boleči izkušnji nerazumevanja, konfliktov in celo tragedij, ki zaznamujejo osebne in kolektivne zgodbe. Daša Ličen je doma z Obale, uveljavila pa se je kot antropologinja in raziskovalka medetničnih odnosov v Trstu. Igor Giacomini, tržaški Slovenec iz mešanega zakona, kjer sta v vsakdanjem življenju enakopravna sobivala slovenski in italijanski jezik, se uvršča med tiste pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki so se jasno opredelili za slovenščino kot materni jezik, kar po njegovem jasno pogojuje tudi narodno pripadnost. Trenutno je najvišje postavljeni funkcionar italijanske javne uprave slovenske narodnosti. Peter Hribar je iz osebne in družinske tragedije, ki jo je povzročilo komunistično revolucionarno nasilje med vojno in komunistični režim po vojni, znal zgraditi katarzo z aktivnim doprinosom za spravo slovenskega naroda.

19:00

Predstavitev razstave o dr. Jošku Tischlerju

Politik in šolnik dr. Joško Tischler (1902–1979) je s svojim dolgoletnim delovanjem pomembno vplival na razvoj koroških Slovencev v 20. stoletju ter močno zaznamoval družbeno dogajanje na avstrijskem Koroškem. Na Dragi bo na ogled razstava o Tischlerju, ki je nastala ob lanski 45. obletnici njegove smrti in ob letošnji 50. obletnici selitve Slovenske gimnazije v nove prostore v Celovcu. Tischler namreč velja za “očeta” te osrednje izobraževalne ustanove koroških Slovencev. Razstavo sta pripravila Mohorjeva družba v Celovcu in Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Temelji predvsem na arhivskem gradivu družine Tischler. Razstavo bo predstavil njen glavni urednik dr. Andrej Rahten.

16:30

Predavatelja:

Večer Zahoda

Kam gre naša civilizacija? Katera načela in vrednote, ki so nekoč tvorile njeno jedro, še živijo? Ob soočanju z demografskim padcem, identitetni krizi, razraščanju relativizma ter negotovosti med mladimi bomo v drugem panelu Drage 2025 prek osebnih zgodb in pričevanj naših gostov odprli prostor za razmislek o tem, kako ohraniti človeško dostojanstvo, upanje in temeljne vrednote tudi v sodobnem svetu. Naši gostje prihajajo iz različnih okolij in izkušenj: Bernarda Fink Inzko je zrasla v slovenski politični emigraciji v Argentini; Karin Planinšek je mlada vplivnica in političarka iz Kranja; Ivan Štuhec je teolog in filozof, ki o vrednotah sodobnega časa razmišlja v svojih spisih ter v aktivnem vsakdanjem življenju.

19:00

Proslava ob 60. študijskih dnevih: Poslanstvo Drage

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je leta 1966 s svojim predsednikom prof. Jožetom Peterlinom na čelu priredilo v vasici Draga na Tržaškem študijske dneve, na katerih so se zbrali slovenski izobraženci iz zamejstva, matice in zdomstva, da bi razpravljali o zadevah skupnega interesa. Ta srečanja so se potem obnavljala vsako leto ob koncu potetja vse do danes – od leta 1976 na Opčinah – ter pridobila pomembno mesto v slovenski zgodovini.
Zato bomo slovesno obeležili letošnje 60. študijske dneve. Proslavo bo uvedel kratek video posnetek o Dragi, ki ga je v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev oblikoval Studio Trak. Na sporedu bo nato predstavitev Jubilejnega zbornika ob 60. študijskih dnevih Poslanstvo Drage, ki ga je uredila Nadia Roncelli, izdala pa Založba Mladika. Nastopil bo Mešani mladinski pevski zbor Šempeter-Vrtojba pod taktirko zborovodkinje Mojce Maver Podbersič.
Mešani mladinski pevski zbor Šempeter-Vrtojba je nastal spomladi leta 2011 iz želje mladih po vnašanju kulturnega žlahtenja v domači kraj in širšo okolico. Deluje v okviru Kulturnega društva Tojva A.D. 1200. Jedro zbora sestavljajo pevke in pevci iz Šempetra in Vrtojbe, v svojo sredo pa rade volje sprejmejo tudi druge mlade z Goriškega, ki jih veseli petje in čas radi preživljajo v dobri družbi.

09:00

Sveta maša

Mašuje Tomaž Kunaver, škofov vikar za Slovence na Tržaškem.

10:30

Predavatelja:

Etične dileme ob koncu življenja

Vprašanja o začetku in koncu življenja spadajo med najtežja v etiki. Dr. Škof v svojih delih razvija etiko diha in etiko ljubezni, ki se dotikata prav teh vprašanj. V monografijah Etika diha in Antigonine sestre tematizira etična vprašanja na polju ljubezni in smrti ter se tako na filozofski ter religijski način dotika vprašanj identitete človekovega prebivanja tudi v skrajnih legah življenja. Dr. Dolinar pa ugotavlja, da vprašanja o koncu življenja izrazito delijo državljane Slovenije. Upoštevajoč, da je bistvo problematike svetost življenja in da je mnenje ljudi večkrat odvisno od medijskega usmerjanja, opozarja, kako lahko tovrstno odločanje zamaje ali celo poruši temelje slovenske družbe. Glede evtanazije poudarja, da ji jasno in enotno nasprotujejo zdravniška in pravna stroka ter vse verske avtoritete.

15:30

Slovesna izročitev 14. Peterlinove nagrade

Predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, bo častna gostja 60. Drage. udeležence jubilejnih študijskih dnevov bo nagovorila ob pričetku popoldanskega sporeda.

16:00

Predavatelja:

Svet, razpet med vojno in mirom

Okrogli mizi o vojni in miru daje povod zaskrbljujoči položaj v svetu, v katerem se mednarodni red, ki se je kolikor toliko uspešno uveljavil po koncu 2. svetovne vojne, po letu 1989 postopoma krha in razkraja – vse do izbruhov sedanjih vojn, kot so tiste v Ukrajini, Gazi, Izraelu in Iranu, ki znova postavljajo pod vprašaj temeljna načela mednarodnega prava in multilateralizma.
Sodelujoči na okrogli mizi bodo – vsak s svojega zornega kota – razmišljali o tem, v kateri smeri je v trenutnih razmerah mogoče iskati rešitve za konflikte in napetosti, ki zaradi obstoja in širjenja jedrskega orožja celo ogrožajo obstoj človeštva, ter kateri so pogoji za vzpostavitev trajnega miru, ki bi lahko to katastrofo preprečil.
Ob nujnosti soočanja s sedanjostjo pa se letos obenem spominjamo tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne. Čeprav je okrogla miza o vojni in miru namenjena predvsem razpravi o današnjem trenutku, je tudi priložnost za navezavo na preteklost – zlasti za preseganje dediščine, ki jo je omenjena vojna zapustila na Slovenskem.