Slovenska prosveta

LITERARNA NAGRADA “VSTAJENJE”

19. septembra 1963 so se zbrali v Trstu na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, predstavniki zamejskih demokratičnih in katoliških organizacij, revij, časopisov, Mohorjeve družbe iz Gorice in Celovca in na pobudo duhovnika in pesnika dr. Stanka Janežiča ustanovili Literarno nagrado “Vstajenje”. Namenjena je zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini, imajo manjši odziv in navadno tudi ne dosežejo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki je na umetniški višini, temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah, izšlo pa je v letu pred podelitvijo nagrade.

Na sestanku je bil izvoljen odbor petih članov, ki bo skrbel za nagrado in jo podeljeval. Izvoljeni so bili: ravnatelj dr. Anton Kacin, pisatelj in časnikar Franc Jeza in prof. Martin Jevnikar iz Trsta, dr. Rafko Vodeb, duhovnik, pesnik in profesor v Rimu in pisatelj Lev Detela z Dunaja. Ker ima prof. Martin Jevnikar najboljši pregled nad zamejsko in zdomsko literaturo, ki jo zbira in o njej poroča na Radiu Trst A, v Mladiki in Literarnih vajah, postane predsednik in pošlje odbornikom vsako leto mesec dni pred sejo za nagrado seznam knjig, ki so izšle v zadnjem letu. Komisija je neodvisna od strank in društev, sama se dopolnjuje in sama skrbi za denar in podelitev nagrade.

L. 1969 je odstopil Lev Detela, ker je bil na Dunaju preveč oddaljen. 20. maja 1971 je odstopil Rafko Vodeb, ker se je vrnil v domovino. Namesto njiju sta bila izvoljena prof. dr. Zora Tavčar Rebula, pesnica in pisateljica, in prof. dr. Zorko Harej, skladatelj in pevovodja. 18. aprila 1974 je odstopil Franc Jeza zaradi nesoglasja pri podelitvi nagrade skladatelju Ubaldu Vrabcu. Njegovo mesto je sprejela pesnica in kulturna delavka Ljubka Šorli Bratuž iz Gorice. 8. novembra 1983 je odstopil dr. Anton Kacin zaradi let, na njegovo mesto je bil izvoljen Marij Maver, urednik Mladike in kulturni delavec. 30. aprila 1993 je umrla Ljubka Šorli Bratuž, namesto nje je bila izvoljena prof. Diomira Fabjan Bajc. Leta 1999 je odstopil iz komisije njen dolgoletni predsednik prof. Martin Jevnikar. Pristopili pa so prof. Robert Petaros, prof. Lojzka Bratuž in prof. Neva Zaghet. Leta 2010 je umrl dr. Zorko Harej, na njegovo mesto je bila izvoljena Magda Jevnikar. Prvih deset let sta prof. Martin Jevnikar in dr. Anton Kacin hodila po Trstu in Opčinah in pri trgovcih prosila denarne prispevke za nagrado. Vsako leto sta nabrala 50.000 lir in to je bila nagrada. Od 1973 poklanja denar Zadružna kraška banka na Opčinah in nagrado podeljuje njen predstavnik.

Podelitev nagrade bo javna na večeru Društva slovenskih izobražencev, da bi ljudem prikazali bogastvo in mnogovrstnost zamejske in zdomske ustvarjalnosti, pesnikom, pisateljem in znanstvenikom pa dali vsaj skromno javno priznanje in se jim zahvalili za njihov trud. Na prireditvi se bomo prijateljsko srečali z nagrajencem – če bo mogoče -, na vsak način pa bomo predstavili njegovo celotno delo z referatom in branjem iz njegovih del.

Nagrada se bo podeljevala v velikonočnem času, zato se imenuje “Vstajenje”. Seja za določitev nagrade bo na veliki teden, sklicuje jo predsednik, odločitve se sprejemajo z večino glasov. Nagrada je enkratna.

Do zdaj so dobili nagrado “Vstajenje” za leto:

1963 Vinko Beličič za zbirko črtic Nova pesem

1964 Ruda Jurčec za knjigo spominov Luči in sence, I. del

1965 France Dolinar za eseja o Slomšku in Grivcu v Meddobju 1963-65

1966 Karel Mauser za roman Ljudje pod bičem, III. del

1967 Vinko Brumen za knjigo esejev Iskanja

1968 Alojz Rebula za roman V sibilinem vetru

1969 Lev Detela za 7 knjig pesmi in proze

1970 Boris Pahor za potopisni roman Skarabej v srcu

1971 Vladimir Kos za pesmi Ljubezen in smrt. In še nekaj

1972 Milka Hartman za pesmi Lipov cvet

1973 Valentin Polanšek za črtice Velike sanje malega človeka

1974 Ubald Vrabec za Ljudske nabožne in Maša št. 5

1975 Andrej Kobal za spomine Svetovni popotnik pripoveduje

1976 Štefan Tonkli za zbirko Na križpotju cest stojim in za življenjsko delo

1977 Irena Žerjal za zbirko Pobegla zvezda

1978 Zora Piščanc za roman Pastirica Urška

1979 Franc Jeza za fantastične črtice Nevidna meja

1980 Pavle Merku’ za Plemiška pisma

1981 Bruna Pertot za črtice Dokler marelice zorijo

1982 Zora Tavčar za spomine Veter v laseh

1983 Ljubka Šorli za zbirko Veseli ringaraja in za življenjsko delo

1984 Saša Martelanc za knjigo črtic Melodija

1985 France Papež za zbirko Dva svetova

1986 Tomaž Simčič za znanstveno knjigo Jakob Ukmar

1987 Franc Sodja za Pisma mrtvemu bratu

1988 Janko Messner za Živela Nemčija. Dnevnik 1938-1941

1989 Zorko Simčič za knjigo Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide

1990 Dušan Jelinčič za Zvezdnate noči, opis slov. odprave “Karakorum 86”

1991 Vinko Ošlak: Saj ni bilo nikoli drugače

1992 Igor Škamperle za roman Sneg na zlati veji

1993 Tone Brulc: Vardevanje angelčka

1994 Rafko Dolhar: Od Trente do Zajzere

1995 Jože Velikonja in Rado Lenček za knjigo Who’s Who

1996 Stanko Janežič za pesmi Večerno žarenje

1997 Marko Sosič za roman Balerina, Balerina

1998 Živa Gruden in Milan Grego za knjigo Beneška Slovenija. Fotomonografija / Slavia veneta. Fotomonografia

1999 Milena Šoukal za pesmi Ptice na poletu

2000 Dorica Makuc za zgodovinsko knjigo Sardinci in za življenjsko delo

2001 Miroslav Košuta za pesniško zbirko Pomol v severno morje in za celotni pesniški opus

2002 Jože Blajs za roman Na konici jezika

2003 Evelina Umek za zbirko novel Mandrija in druge zgodbe

2004 Boris Pangerc za pesniško zbirko Odžejališče

2005 Lida Turk za monografsko delo Zora (o antifašistki Zori Perello)

2006 Aleksij Pregarc za dvojezično pesniško zbirko Žlahtnost-Preziosità in za življenjsko delo

2007 Bojan Pavletič za pričevanjsko prozno delo Devet velikih jokov

2008 Marko Kremžar za pričevanjsko delo Časi tesnobe in upanja ter za življenjsko delo

2009 Lojzka Bratuž za antologijo slovenskih goriških avtorjev Goriška knjiga in za življenjsko delo

2010 Alenka Rebula za knjigo Sto obrazov notranje moči

2011 Marjan Pertot za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki in za življenjsko delo

2012 Ivan Tavčar za pesniško zbirko Odselitev

2013 Viljem Černo za pesniško zbirko Ko pouno noći je sarcé – Ko polno je noči srce

2014 Jurij Paljk za knjigo zapisov Kaj sploh počnem tukaj?

2015 Marija Pirjevec za Rebulov zbornik 2 ob avtorjevi devetdesetlenici in za življenjsko delo

2016 Marija Kostnapfel za zbirko Pesmi