Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev

Vabljeni na znanstveni posvet Franc Jeza (1916-1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti.

Franc Jeza se je rodil leta 1916 na Hajdini pri Ptuju. Po maturi na ptujski gimnaziji je šolanje nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani, študij je prikinila vojna. Nadaljeval ga je šele po drugi svetovni vojni, ko je v Gradcu doštudiral etnologijo. Že v mladostnih letih se je pokazala njegova literarna in publicistična nadarjenost; od dijaških let dalje je veliko pisal, in sicer tako poezijo kot prozo.

V Ljubljani se je včlanil v akademsko društvo Zarja. Med okupacijo se je pridružil OF in bil dejaven v odboru OF za univerzo. Decembra 1941 so ga italijanske oblasti aretirale in obsodile na dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano, toda februarja 1944 so ga prijeli domobranci in izročili gestapu. Poslan je bil v koncentracijsko taborišče Dachau. Novembra 1948 je zaradi povojnega režima, ki mu je doma prepovedal vsakršno politično udejstvovanje, kot demokratično usmerjeni krščanski socialist zbežal iz Jugoslavije in se ustalil v Trstu. Dobil je službo pri zavezniški tiskovni družbi AIS, nato pa je deloval kot neodvisni časnikar ter redni zunanji sodelavec slovenskega Radia Trst A. V tem okviru je pripravil številne prevode, pa tudi lastna literarna dela, drame, mladinske zgodbe, novele, povesti, ocene in predavanja, kakor so Nova tlaka slovenskega naroda, Moč ljubezni, Nevidna meja, Spomini iz taborišča, O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine in še znane brošure o samostojni Sloveniji.

Poleg dela na tržaškem radiu je bil Jeza vsestransko aktiven na kulturnem področju. Bil je soustanovitelj in urednik revije Stvarnost, kasneje Stvarnost in svoboda (1950–1953), sodeloval pa je pri tedniku Novi list ter pri številnih revijah v Trstu in izseljenstvu. S stališča razvoja slovenske državne misli je pomembno predvsem njegovo zavzemanje za neodvisno slovensko državo in pluralistično demokratično družbo. Jezo lahko tako upravičeno označimo za enega od utemeljiteljev slovenske independistične misli. Svojih idej ni razglašal le v tisku, temveč je letake s svojimi tezami osebno delil slovenskim obiskovalcem Trsta, znan je bil predvsem po zatikanju le-teh za brisalce avtomobilov s slovenskimi registrskimi tablicami. Bil je tarča udbovske „pozornosti“, ki je šla od prisluškovanja do poskusa ugrabitve.

Franc Jeza je umrl leta 1984 v Trstu. Slovenske samostojnosti ni dočakal, a številne od njegovih idej, ki so se dolgo zdele kot politična utopija, so se uresničile le nekaj let po njegovi smrti.