Draga 2024

16:30

Predavatelji:

Vergilij versus ChatGPT?

Okrogla miza z gornjim izzivalnim naslovom ima namen odprtega in tvornega soočanja o smislu in pomenu učenja ter poznavanja antične kulture v sodobnih družbenih procesih. Z dinamično debato med prodornim klasičnim filologom, visokotehnološko raziskovalko mlade generacije in vsestransko razgledanim filozofom želimo z različnih zornih kotov poglobiti vprašanje, ali ima učenje raznih zgodovinskih obdobij ter posebej antike sploh še smisel, če nam generativna umetna inteligenca lahko postreže odgovore na zlatem pladnju. Radi bi se tudi vprašali, kaj poznavanje zgodovinske misli in še posebej antične lahko dobrega prispeva današnji tehnologizirani in globalizirani družbi. Mar nima prav v antiki korenine evropska civilizacija, ki je osvojila svet in v kateri sta se rodili znanost in tehnologija, z umetno inteligenco vred?
Razpravljajo Marko Marinčič, Tina Paljk in Ernest Ženko, moderira Jadranka Cergol.

10:00

Predavatelji:

E-Draga – Energetika prihodnosti

DRAGA MLADIH

Zaloge fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin), ki so omogočile industrijski razvoj, so omejene. Kaj se bo zgodilo, ko se bodo izčrpale? So alternativi viri energije (jedrska cepitev, jedrsko zlitje, sonce, voda, veter, biomasa) dovolj razviti in zanesljivi, da bi omogočili nadaljnji industrijski razvoj? V katere alternativne vire je posebno smiselno vlagati? Ali sploh obstajajo povsem neoporečni viri energije? Bo potrebno spremeniti sam model družbeno-gospodarskega razvoja?

16:30

Predavatelj:

Evropska unija in kriza demokracije

Evropska unija je po splošnem prepričanju politični torzo. Mnogi opozarjajo na potrebo po novi ustavni pogodbi. V Sloveniji je bil že napisan osnutek takšne listine leta 2017 s prvopodpisanim tedanjim slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Ta dokument opozarja na vrsto odprtih vprašanj, kot so demokratična legitimnost osrednjih organov
EU, težave na področju dobrega upravljanja in odgovornosti osrednjih oblasti EU, pomanjkanje pristojnosti in instrumentov moči na področjih varnostnih, obveščevalnih, obrambnih in zunanjih zadev tudi glede na regionalizacijo svetovne ureditve.
Vsa ta vprašanja se na novo zastavljajo po junijskih volitvah Evropskega parlamenta ter spričo dogajanj, kot sta vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter predsedniške volitve v ZDA. A ta vprašanja se zastavljajo predvsem v času, ko je zahodna demokracija v težavah. Po zadnjem Democracy Indexu tednika The Economist naj bi v polni demokraciji ta čas živelo le 8 odstotkov ljudi, manj kot v bližnji preteklosti. Ta odstotek se še predvidljivo zmanjšuje glede na upadanje števila rojstev v zahodnem svetu in na njegovo naraščanje v drugih svetovnih regijah, ki postajajo tudi gospodarsko in politično vse močnejše, a so za demokracijo manj dovzetne.

19:00

Epifanija zemlje in duha – Alojz Rebula v zanosu vere in šepetanju besede

»Epifanija zemlje in duha – Alojz Rebula v zanosu vere in šepetanju besede« je naslov, ki ga je scenarist Igor Škamperle izbral za dokumentarni film ob 80-letnici velikega
slovenskega misleca in besednega ustvarjalca. Film je nastal leta 2005 v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino, režiserka
pa je bila Marija Brecelj.
Struktura dokumentarca je mozaična, saj se v njem prepletajo pričevanja Rebulovih sopotnikov in prijateljev – Stane Gabrovec, Pavle Merkù, Boris Pahor, Marij Maver, Marija Pirjevec, Diomira Fabjan Bajc, Zora Tavčar, Guido Botteri, Edvard Kovač, Evgen Bavčar, Anton Bedenčič, Vinko Ošlak, Claudio Magris, Manlio Cecovini –, mlajših proučevalcev Rebulovih del – Magda Jevnikar, Miran Košuta, David Bandelj, Jadranka Cergol –, pogovor Igorja Škamperleta s pisateljem v njegovem »buen retiru « v Loki pri Zidanem Mostu in v nekaterih primerih tudi igrani odlomki iz bogatega literarnega opusa. Skozi pričevanja se izriše Rebulova vloga v kulturnem življenju v Trstu ter pri povezovanju slovenskega in italijanskega sveta v mestu v zalivu, nenazadnje pa pisateljev pomen za celotno slovensko občestvo. O tem med drugim priča tudi velika Prešernova nagrada,
ki jo je Alojz Rebula prejel leta 1995. Pri nastanku dokumentarnega filma so imeli pomembno vlogo tudi Bruno Beltramini, ki podpisuje fotografijo, Žarko Šuc, ki je poskrbel za montažo, dramski igralec Vladimir Jurc ter Suzi Bandi in Anastasia Cibic, ki so interpretirali pisateljeve tekste oz. vezni tekst. Bogat, dobro uro trajajoči video nam lahko ob 100-letnici pisateljeva rojstva osveži spomin nanj in nas povabi, da se poglobimo v njegovo delo.

09:00

Sveta maša, mašuje p. Branko Cestnik

10:30

Predavatelj:

Umetnost in vera

Umetnost in vera se rodita kot sestri. Začetek umetnosti sovpada z začetki strukturirane religioznosti, obe pa z začetki civilizacije kot take. V antiki se umetnost in religija že obnašata kot sestrični: nekaj še imata skupnega, zasledujta pa že vsaka svoje cilje, čeprav v osnovi delata za isto skupno dobro in lepo. Sledi srednjeveška vladavina religije nad umetnostjo in naknadno osamosvajanje umetnosti. V današnjih časih imamo preplet vzorcev: imamo umetnost, ki brutalno napada in odrinja vero, in imamo vero, ki zavrača
sodobno umetnost. Na sredini pa vendar prihaja do srečanja: abstraktni slikar Kandinski govori o duhovnem v umetnosti, ustanovitelj absurdnega gledališča Ionesco odkrito
išče Boga, v glasbi se nikoli ne izgubi zanimanje za sakralne komade. Kako je to mogoče? Prvotno sestrinstvo lepega in svetega ni nikoli izginilo, to je eno. Zato bodo meniške koralne speve poslušali tudi ateisti. Drugo so moralne in filozofske tematike, ki jih umetnost še najbolj sreča in more poglobiti pri religiji. Tak primer je roman Katarina, pav in jezuit pisatelja Draga Jančarja. Tretje je razumevanje Cerkve za sodobno umetnost. Tu pa je bil velik učitelj papež Pavel VI.

15:30

Slovesna izročitev 13. Peterlinove nagrade

16:00

Predavatelji:

Tri Slovenije – ena domovina? – Narodne povezave med matico, zamejstvom in zdomstvom

Razpad socialistične Jugoslavije, demokratizacija in osamosvojitev Slovenije, padec schengenskih meja, otoplitev medetničnih odnosov na meji, odkritje Hude jame, obisk Boruta Pahorja v Argentini, predsednika Italije in Slovenije z roko v roki na bazovski gmajni in pred šohtom. To so le nekateri mejniki, ki smo jih Slovenci iz treh Slovenij doživeli v zadnjih desetletjih in so v večji ali manjši meri vplivali tudi na našo narodno identiteto. Dodajmo še postmoderne trende, ki postavljajo pod vprašaj narodno pripadnost, od globalizacije do fluidnosti, raznovrstnih kontaminacij in asimilacij.
Kako ostajajo danes povezani matica, zdomstvo in zamejstvo? Ali Slovenci v tujini in avtohtone skupnosti ob meji še utripajo z domovino, ali matično srce še čuti narodne ude, ki živijo zunaj njegovih meja? Lahko še govorimo o skupnem slovenskem narodnem in kulturnem prostoru? Kakšna je pravzaprav slovenska identiteta? Svoje poglede bodo podali predstavniki treh Slovenij, ki se vsakodnevno trudijo na narodni njivi.