19. septembra 1962 so se zbrali v Trstu na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, predstavniki zamejskih demokratičnih in katoliških organizacij, revij, časopisov, Mohorjeve družbe iz Gorice in Celovca in na pobudo duhovnika in pesnika dr. Stanka Janežiča ustanovili Literarno nagrado “Vstajenje”. Namenjena je zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini, imajo manjši odziv in navadno tudi ne dosežejo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki je na umetniški višini, temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah, izšlo pa je v letu pred podelitvijo nagrade.
Na sestanku je bil izvoljen odbor petih članov, ki bo skrbel za nagrado in jo podeljeval. Izvoljeni so bili: ravnatelj dr. Anton Kacin, pisatelj in časnikar Franc Jeza in prof. Martin Jevnikar iz Trsta, dr. Rafko Vodeb, duhovnik, pesnik in profesor v Rimu in pisatelj Lev Detela z Dunaja. Ker ima prof. Martin Jevnikar najboljši pregled nad zamejsko in zdomsko literaturo, ki jo zbira in o njej poroča na Radiu Trst A, v Mladiki in Literarnih vajah, postane predsednik in pošlje odbornikom vsako leto mesec dni pred sejo za nagrado seznam knjig, ki so izšle v zadnjem letu. Komisija je neodvisna od strank in društev, sama se dopolnjuje in sama skrbi za denar in podelitev nagrade.
Leta 1969 je odstopil Lev Detela, ker je bil na Dunaju preveč oddaljen. 20. maja 1971 je odstopil Rafko Vodeb, ker se je vrnil v domovino. Namesto njiju sta bila izvoljena prof. dr. Zora Tavčar Rebula, pesnica in pisateljica, in prof. dr. Zorko Harej, skladatelj in pevovodja. 18. aprila 1974 je odstopil Franc Jeza zaradi nesoglasja pri podelitvi nagrade skladatelju Ubaldu Vrabcu. Njegovo mesto je sprejela pesnica in kulturna delavka Ljubka Šorli Bratuž iz Gorice. 8. novembra 1983 je odstopil dr. Anton Kacin zaradi let, na njegovo mesto je bil izvoljen Marij Maver, urednik Mladike in kulturni delavec. 30. aprila 1993 je umrla Ljubka Šorli Bratuž, namesto nje je bila izvoljena prof. Diomira Fabjan Bajc. Leta 1999 je odstopil iz komisije njen dolgoletni predsednik prof. Martin Jevnikar. Pristopili pa so prof. Robert Petaros, prof. Lojzka Bratuž in prof. Neva Zaghet. Leta 2010 je umrl dr. Zorko Harej, na njegovo mesto je bila izvoljena Magda Jevnikar. Prvih deset let sta prof. Martin Jevnikar in dr. Anton Kacin hodila po Trstu in Opčinah in pri trgovcih prosila denarne prispevke za nagrado. Vsako leto sta nabrala 50.000 lir in to je bila nagrada. Od 1973 poklanja denar Zadružna kraška banka na Opčinah in nagrado podeljuje njen predstavnik.
Podelitev nagrade bo javna na večeru Društva slovenskih izobražencev, da bi ljudem prikazali bogastvo in mnogovrstnost zamejske in zdomske ustvarjalnosti, pesnikom, pisateljem in znanstvenikom pa dali vsaj skromno javno priznanje in se jim zahvalili za njihov trud. Na prireditvi se bomo prijateljsko srečali z nagrajencem – če bo mogoče -, na vsak način pa bomo predstavili njegovo celotno delo z referatom in branjem iz njegovih del.
Nagrada se bo podeljevala v velikonočnem času, zato se imenuje “Vstajenje”. Seja za določitev nagrade bo na veliki teden, sklicuje jo predsednik, odločitve se sprejemajo z večino glasov. Nagrada je enkratna.
1962 Vinko Beličič za zbirko črtic Nova pesem
1963 France Dolinar za eseja o Slomšku in Grivcu
1964 Ruda Jurčec za knjigo spominov Luči in sence, I. del
1965 France Dolinar za eseja o Slomšku in Grivcu v Meddobju 1963-65
1966 Karel Mauser za roman Ljudje pod bičem, III. del
1967 Vinko Brumen za knjigo esejev Iskanja
1968 Alojz Rebula za roman V sibilinem vetru
1969 Lev Detela za 7 knjig pesmi in proze
1970 Boris Pahor za potopisni roman Skarabej v srcu
1971 Vladimir Kos za pesmi Ljubezen in smrt. In še nekaj
1972 Milka Hartman za pesmi Lipov cvet
1973 Valentin Polanšek za črtice Velike sanje malega človeka
1974 Ubald Vrabec za Ljudske nabožne in Maša št. 5
1975 Andrej Kobal za spomine Svetovni popotnik pripoveduje
1976 Štefan Tonkli za zbirko Na križpotju cest stojim in za življenjsko delo
1977 Irena Žerjal za zbirko Pobegla zvezda
1978 Zora Piščanc za roman Pastirica Urška
1979 Franc Jeza za fantastične črtice Nevidna meja
1980 Pavle Merku’ za Plemiška pisma
1981 Bruna Pertot za črtice Dokler marelice zorijo
1982 Zora Tavčar za spomine Veter v laseh
1983 Ljubka Šorli za zbirko Veseli ringaraja in za življenjsko delo
1984 Saša Martelanc za knjigo črtic Melodija
1985 France Papež za zbirko Dva svetova
1986 Tomaž Simčič za znanstveno knjigo Jakob Ukmar
1987 Franc Sodja za Pisma mrtvemu bratu
1988 Janko Messner za Živela Nemčija. Dnevnik 1938-1941
1989 Zorko Simčič za knjigo Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide
1990 Dušan Jelinčič za Zvezdnate noči, opis slov. odprave “Karakorum 86”
1991 Vinko Ošlak: Saj ni bilo nikoli drugače
1992 Igor Škamperle za roman Sneg na zlati veji
1993 Tone Brulc: Vardevanje angelčka
1994 Rafko Dolhar: Od Trente do Zajzere
1995 Jože Velikonja in Rado Lenček za knjigo Who’s Who
1996 Stanko Janežič za pesmi Večerno žarenje
1997 Marko Sosič za roman Balerina, Balerina
1998 Živa Gruden in Milan Grego za knjigo Beneška Slovenija. Fotomonografija / Slavia veneta. Fotomonografia
1999 Milena Šoukal za pesmi Ptice na poletu
2000 Dorica Makuc za zgodovinsko knjigo Sardinci in za življenjsko delo
2001 Miroslav Košuta za pesniško zbirko Pomol v severno morje in za celotni pesniški opus
2002 Jože Blajs za roman Na konici jezika
2003 Evelina Umek za zbirko novel Mandrija in druge zgodbe
2004 Boris Pangerc za pesniško zbirko Odžejališče
2005 Lida Turk za monografsko delo Zora (o antifašistki Zori Perello)
2006 Aleksij Pregarc za dvojezično pesniško zbirko Žlahtnost-Preziosità in za življenjsko delo
2007 Bojan Pavletič za pričevanjsko prozno delo Devet velikih jokov
2008 Marko Kremžar za pričevanjsko delo Časi tesnobe in upanja ter za življenjsko delo
2009 Lojzka Bratuž za antologijo slovenskih goriških avtorjev Goriška knjiga in za življenjsko delo
2010 Alenka Rebula za knjigo Sto obrazov notranje moči
2011 Marjan Pertot za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki in za življenjsko delo
2012 Ivan Tavčar za pesniško zbirko Odselitev
2013 Viljem Černo za pesniško zbirko Ko pouno noći je sarcé – Ko polno je noči srce
2014 Jurij Paljk za knjigo zapisov Kaj sploh počnem tukaj?
2015 Marija Pirjevec za Rebulov zbornik 2 ob avtorjevi devetdesetlenici in za življenjsko delo
2016 Marija Kostnapfel za zbirko Pesmi
2017 Lučka Susič Peterlin za mladinsko delo Mali gledališki vrtiljak in za življenjsko delo
2018 Marij Čuk za roman Prah
2019 Tone Mizerit za življenjsko delo
2020 Marino Qualizza za knjigo Benečija naš dom in za življenjsko delo
2021 Janez Povše za zbirko Tema in svetloba in za življenjsko delo
2022 Dušan Mukič za leposlovno delo Ljubljana skoz’ moja očala / Ljubljana skaus aukole moje
2023 Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe in za njen dosedanji opus v celoti